fbpx

Oceani in morja zavzemajo 70% površine planeta Zemlje in so dom čudovitih raznovrstnih rastlin in živali. Uravnavajo podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo ter sprejemajo precejšen delež ogljikovega dioksida, ki ga izpuščamo. 

Oceani so pravzaprav naši najmočnejši zavezniki proti podnebnim spremembam!

Podnebne spremembe zaradi človekovega delovanja neposredno vplivajo na morske vrste:
– spreminjajo njihovo razširjenost, raznolikost in porazdeljenost,
– vplivajo na njihovo prehranjevanje, razvoj in razmnoževanje in na odnose med vrstami.

Zaradi izgube morske biotske raznovrstnosti slabijo oceanski ekosistemi in njihove zmožnosti, da kljubujejo motnjam, se prilagajajo podnebnim spremembam ter opravljajo svojo nalogo globalnega okoljskega in podnebnega regulatorja.

Katere so grožnje naših oceanov, ki so posledica človeških dejanj:

onesnaževanje morja (plastični odpadki, mikroplastika, odvržene ribiške mreže, razlitja nafte, obremenitve s hrupom, izlivi balastne vode, nenadzorovano črpanje in iskanje nafte ter plina itd.)
podnebne spremembe zaradi koncentracije CO2 v ozračju (zviševanje morske gladine in segrevanje vode, obalne poplave, povečana kislost oceanov, itd.).
prekomerni ribolov (prelov; nezakonit, neprijavljen in zakonsko neurejen ribolov itd.)
pomorski promet, turizem, industrija
izkoriščanje surovin in virov energije ter rudarjenje na morskem dnu

Okoljsko zdravje oceanov je resno ogroženo in v nevarnosti, da bi mu povzročili nepopravljivo škodo. Skupaj zaščitimo in obnovimo naša morja in oceane. Pomembno je aktivno vključevanje vsakega posameznika in skupnosti!

Predstavljamo nekaj korakov in načinov:

1. OGLJIČNI ODTIS IN PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Svetovni oceani se pospešeno segrevajo, globalno segrevanje pa ogroža raznolikost morskega življenja in preskrbo s hrano, opozarjajo znanstveniki.

Zaradi toplotnega raztezanja bi se gladina morja, ki se že tako viša zaradi taljenja ledu, zvišala še za 30 centimetrov.

Približno 93% presežne toplote, ki jo v Zemljinem ozračju zadržujejo toplogredni plini, se kopiči v oceanih. Ogljikov dioksid, znan toplogredni plin, naredi naše oceane bolj kisle. 

Z zakisovanjem oceanov se zmanjšuje razpoložljivost karbonata, ki je bistven za morske organizme z apnenčastim ogrodjem, kot so korale za gradnjo grebenov, klapavice in plankton, vpliva pa tudi na biološke molekule in procese, ki škodujejo morskim ekosistemom v celoti.

Približno 93% segrevanja Zemlje v zadnjih šestdesetih letih lahko pripišemo segrevanju svetovnih oceanov in vse napovedi glede temperature oceanov, ki so na voljo, kažejo, da se bodo še naprej segrevali. Oceani absorbirajo 25% emisij ogljika, ki jih proizvedemo in razširjajo toploto po vsem svetu.

Zmanjšajmo ogljični odtis in porabo električne energije:

  • avtomobil pustimo doma, ko lahko,
  • zmanjšajmo porabo električne energije doma in na delovnem mestu,
  • vozimo se s kolesom, peš ali uporabljajmo javni prevoz,
  • naredimo prehod na čisto in trajnostno ogrevanje prostorov,
  • manj uporabe letalskega prevoza in križarjenja,
  • ter zmanjšajmo količino zaužite morske hrane in nakupujmo lokalno trajnostno.

 

2. MORSKA HRANA

Zmanjšajmo količino zaužite morske hrane in nakupujmo lokalno trajnostno morsko hrano.
Zaradi velikega povpraševanja, izgube habitata in netrajnostnih ribolovnih praks (prekomerni ribolov, nezakonit, neprijavljen in zakonsko neurejen ribolov itd.) se svetovna populacija rib in morskih sadežev hitro izčrpava. Ko nakupujete ali jeste v zunaj, zmanjšajte povpraševanje po prekomerno izkoriščenih vrstah z izbiro morske hrane, ki je lokalna in trajnostna.

 

3. MORSKI ODPADKI

V oceanih se po navedbah Evropskega parlamenta nahaja okoli 150 milijonov ton plastike, ki povzročajo resno okoljsko škodo. Vsako leto v oceanih konča še od 4,8 milijona do 12,7 milijona ton plastičnih odpadkov. 80 % morskih odpadkov izvira s kopnega!!!

Poleg tega je mikroplastika resen razlog za skrb, saj je zaradi svoje majhnosti dostopna številnim organizmom (morskim pticam, ribam, školjkam, peščenim glistam in zooplanktonu).

Ti odpadki ogrožajo morske živali, ki se ujamejo v večje kose plastike, manjše pa pogosto zamenjajo za hrano. Če zaužijejo plastične delce, pogosto ne morejo več prebavljati običajne hrane, zaradi česar poginejo. V njihov organizem lahko s plastiko zaidejo strupena kemična onesnaževala, plastika pa prek prehranske verige vstopa tudi v človeška telesa.

V nevladni organizaciji Svetovni sklad za naravo (WWF) pa so opozorili tudi na stanje v Sredozemskem morju. V njem vsako leto konča 570.000 ton plastičnih odpadkov, kar je enako 33.800 plastenkam na minuto.

Očistimo oceane in morja, tako da:

  • ne kupujemo plastike za enkratno uporabo (plastenke; slamice; plastični jedilni pribor ; plastične vrečke; balone; sveže sadje in zelenjavo v plastični embalaži; pripravljene jedi v plastični embalaži…),
  • posegajmo po ekološki alternativi (pri nakupovanju – vrečke iz blaga za sadje in zelenjavo; velike vreče iz blaga; embalaže pijač in živil iz stekla, kartona; nakupovanje brez embalaže…)
  • več si lahko prebereš tukaj.

 

4. NA PLAŽI

Ne glede na to, ali uživamo v potapljanju, surfanju ali sprostitvi na plaži, vedno počistimo za seboj. Najpogostejše oblike odpadkov na plaži so cigaretni filtri, plastenke, slamice, plastični pribor, plastične vrečke. plastični ovitki hrane itd. Spoštujmo naravo!

Izredno pomembna je tudi izbira sončne kreme, ki je prijazna do nas in do okolja. Posegajmo po preverjeno ekoloških izdelkih. Sončna krema naj ne vsebuje oksibenzon in oktinoksat. Sta dve kemikaliji, ki negativno vplivata na okolje in življenje v morjih, predvsem na koralne grebene, saj povzročata beljenje koral in njihovo odmiranje.

 

5. OBLAČILA IN KOZMETIKA

Z pranjem oblačil tudi prispevamo k svetovnemu problemu s plastiko.  Vsa oblačila, ki so iz sintetičnih vlaken resno ogrožajo naša morja in oceane. Pomembno je vedno pogledati etiketo na oblačilih!

Sintetična oblačila in dodatki za dom so proizvedeni iz toksičnih kemikalij za ustvarjanje tkanin, kot so poliester, akril, poliamid, microfibra, elastan, neopren itd. Pri vsakem pranju sintetičnih oblačil, v okolje izpustimo na tisoče drobnih mikrovlaken, ki končajo na koncu v morjih in oceanih. Vlakna končajo v prehranjevalni verigi in pomenijo grožnjo živalim in ljudem.

Izberimo naravne materiale, ki so nam in okolju prijazni, kot so bombaž, lan, konoplja itd..

Izogibajmo se uporabi kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo plastične mikrodelce, saj z izpiranjem preidejo v vodo in končajo v morjih. Imajo izredno škodljive posledice na celoten ekosistem.

Mikroplastika so mikroskopsko majhni delci plastike. Vsebujejo jih ličila in različni kozmetični izdelki, kot so pilingi, zobne paste, mila itd..

 

6. ORGANIZACIJE

Podpirajmo organizacije, ki delujejo na področju varovanja oceanov.
Številni inštituti, društva in organizacije se borijo za zaščito morij in oceanov. Poiščimo organizacijo, pridružimo se lokalni podružnici ali skupini, kjer se lahko vključimo v različne projekte, ter pomagamo v obliki prostovoljstva, podpisov peticij in finančne podpore. (Greenpeace, Oceana, 4Ocean itd.)

 

7. DELIMO SVOJE KORAKE IN ZNANJE

Delimo svoje korake in ozaveščajmo druge, da se nam pridružijo. Širimo glas narave in sodelujmo skupaj, da zaščitimo in ohranimo naš Planet tudi za bodoče generacije!

 

Vir: https://www.europarl.europa.eu/