fbpx

SI PRIPRAVLJEN/A SPREMENITI NAČIN PREHRANJEVANJA?

Po mnenju vodilnih znanstvenikov, svet potrebuje korenito spremembo prehranjevanja zaradi zdravja Planeta in zaradi zdravja nas samih. Do leta 2050 bo potrebno nahraniti približno 10 milijard ljudi. Predlagana prehrana je rezultat triletnega projekta, ki ga je naročila zdravstvena revija Lancet in v katerem je sodelovalo 37 strokovnjakov iz 16 držav.

Če ne bomo spremenili način prehranjevanja, bo nemogoče nahraniti celotno svetovno prebivalstvo in preprečiti uničujočo škodo našemu domu Planet Zemlja. Proizvodnja in prehrana po vsem svetu se morata v naslednjih 30 letih preoblikovati, da bi ohranili zdravje Planeta in milijarde ljudi, glede na obsežno študijo, ki jo je objavil Lancet.

 

KAJ BO PRINESLA TAKŠNA SPREMEMBA PREHRANJEVANJA?

Raziskovalci pravijo, da je vsako leto mogoče preprečiti več kot 11 milijonov prezgodnjih smrti, okolje pa bi bilo bolj zaščiteno.

Slabe prehranjevalne navade so povezane z mnogimi smrtno nevarnimi kroničnimi boleznimi, kot so debelost, sladkorna bolezen, podhranjenost in več vrst raka.

Sedanje metode kmetovanja ogromno prispevajo k svetovnim emisijam toplogrednih plinov in sicer s širjenjem zemljišč za kmetijstvo, zlasti za proizvodnjo mesa in mlečnih izdelkov.

 

KAKO NAJ SE PREHRANJUJEMO?

Vključujejo prepolovitev porabe rdečega mesa in sladkorja, hkrati pa podvojitev količine zaužitih oreškov, stročnic, sadja in zelenjave. Preoblikovanje prehranskega sistema je namenjena izboljšanju zdravja ljudi in okolja.

Visoka poraba govejega, jagnječjega in svinjskega mesa je povezana s povečanim tveganjem za bolezni srca, ožilja in raka. Živinoreja oddaja več toplogrednih plinov, ki spreminjajo podnebje kot poljedelstvo in je največji onesnaževalec našega Planeta. Proizvodnja živalskih proizvodov ustvarja večino emisij toplogrednih plinov, povezanih s hrano – zlasti do 78% skupnih emisij v kmetijstvu.

Zdrava in trajnostna dnevna prehrana lahko vsebuje:

232 g celih zrn (riž, pšenica, koruza in drugo)

50 g gomoljev ali škrobne zelenjave

300g vse zelenjave

200 g vsega sadja

250 g mlečnih izdelkov

14g govedine, jagnjetine in svinjine

29g piščanca in druge perutnine

13g jajc

28 g rib

75 g stročnic

50 g orehov

Poročilo znanstvenikov poudarja, da prehrana ne pomeni, da mora vsakdo jesti popolnoma isto hrano. Obstaja velika neenakost tudi pri dostopu do hrane, saj na stotine milijonov ljudi nima dovolj za lastno preživetje.

Pretežno prehrana na rastlinski osnovi bi lahko zmanjšala emisije toplogrednih plinov za več kot polovico.

Stročnice, kot so fižol, leča in grah, so najbolj trajnostni vir beljakovin na Planetu in za svojo rast potrebujejo zelo majhne količine vode, saj lahko rastejo tudi v suhih podnebjih in delujejo kot naravno gnojilo, zato je manj potrebe po sintetičnih gnojilih.

 

ZDRAV KOMPROMIS ZA NAS IN ZA PLANET

Strokovnjaki se strinjajo, da če niste pripravljeni v celoti se odreči mesu, vam lahko pomaga fleksibilna prehrana, ki je pretežno rastlinska.

Ta prehrana vključuje veliko sadja, zelenjave in rastlinskih virov beljakovin, vključno z stročnicami, sojo in orehi, skupaj z majhnimi količinami perutnine, rib, mleka in jajc ter majhne količine rdečega mesa.

Čeprav je vegetarijanska in veganska prehrana povezana z najnižjimi vplivi na okolje, vsi ne želijo prevzeti tega načina življenja. Ampak se vsak lahko prehranjuje po tej prehrani. To ne pomeni, da morate popolnoma se odreči mesu, vendar je ključnega pomena zmanjšati uživanje mesa!

Trenutni način prehranjevanja vpliva tudi na naše divje živali, saj vsak dan izumira biološka raznovrstnost, ker je vedno več novih zemljišč, ki uničujejo naravne habitate rastlin in živali.

SI PRIPRAVLJEN/A SPREMENITI NAČIN PREHRANJEVANJA ZA ZDRAVJE PLANETA IN ZA NAS SAMIH?