Če boste dojenčka povijali (skoraj) samo v pralne pleničke, zadostuje 15 do 20 plenic:
– 15 do 18 za sušenje v sušilnem stroju oziroma v družinah z več kot enim otrokom, kjer se zaradi večje količine perila pere vsak dan ali vsak drugi dan;
– 18 do 20 za sušenje na vrvi, če peremo na 2 do 3 dni.

V prvih mesecih je sicer laže, če imamo kakšno plenico več, a to obdobje lahko prebrodimo s pogostejšim pranjem. Vsekakor pa pozneje omenjeno število plenic zadostuje.

Poleg plenic potrebujemo še 2 do 4 prekrivne hlačke ustrezne velikosti (S, M in L). Za novorojenčka svetujemo nakup dvojih prekrivnih hlačk velikosti S in dvojih prekrivnih hlačk velikosti M. Optimalna uporaba je namreč znotraj območja deklarirane teže otroka, dejansko pa so hlačke uporabne dlje.

Vse plenice, razen modela Vse v enem, se uporabljajo v kombinaciji s prekrivnimi hlačkami.

Čeprav so same plenice zelo vpojne, se mokrota v bombažnih ali bambusovih plasteh hitro širi v vse smeri, tudi tja, kamor ne želimo. Prekrivne hlačke pa mokroto zadržijo znotraj plenice.

Vse prekrivne hlačke zagotavljajo dihanje in s tem udobno temperaturo pod pleničko iz blaga. Vse prekrivne hlačke zadržijo tudi večje količine urina.

Poraba pleničnih predlog je zelo različna. Nekateri polulane celo operejo s plenicami vred in jih ponovno uporabijo, drugi je ne uporabijo vsakič, temveč takrat ko pričakujejo, da bo otrok pokakan. Pričakujte previjanje 6 do 8 krat na dan v prvih mesecih. Povprečna poraba v dveh letih in pol je 5 do 10 rolic.

Za novorojenčka višino plenice znižamo s pritiskači na sprednji strani plenice: zgornja dva pripnemo na spodnja dva. Stranska kraka plenic spnemo toliko, kolikor dopušča obseg otrokovega trebuščka.

Čez nekaj mesecev je primerna srednja višina pleničke: zgornja pritiskača pripnemo na srednja dva. Pozneje pa uporabljamo pleničko v njeni največji velikosti, tj. brez spetih pritiskačev na sprednjem delu plenice.

Pleničke naj bi segale otroku največ do pasu. Odsvetujemo prehitro “povečanje” pleničke. Kdaj je primeren čas, najbolje ocenite s tem, kako velik obseg nastane okrog nogice. Če plenička nogice ne drži, je previsoka, zato jo po višini zmanjšajte.

Če ste se odločili povečati pleničko, pa se vam pogosto zgodi, da iz nje uhaja blato ali so prekrivne hlačke ob robu mokre, potem bi bilo smiselno še nekaj časa ohraniti manjšo velikost.

Opazujte pleničko na otroku, predvsem kako se mu prilega okrog nogic. Z višino namreč prilagajamo predvsem odprtino pri nogicah.

Nekateri starši prisegajo na ježke, drugi na pritiskače. Res pa je, da se številnejši odločijo za ježke.

Ježki:
Slabost ježkov:
– pred pranjem jih je treba zapeti, da ne “muckajo” drugega perila;
– malo večji otrok jih laže odpne;
– v nekaterih primerih (odvisno od vzdrževanja) po letu ali dveh slabše primejo.

Dobre lastnosti ježkov:
– plenica z ježki je hitreje zapeta, kar je posebej praktično pri živahnih dojenčkih.

Drugo: grobi del ježka je pametno občasno očistiti z iglo ali kvačko.

Pritiskači:
Slabosti pritiskačev:
– zahtevajo malo več truda in časa pri zapenjanju (vendar se temu hitro privadimo).

Prednosti pritiskačev:
– so zelo trpežni in vzdržljivi;
– ni treba biti pozoren na zapenjanje pred pranjem.

Drugo: pod vsakim pritiskačem je ojačitev, ki preprečuje, da bi se le-ta iztrgal iz blaga.

Če bi želeli pleničke iz 100 % naravnega materiala oz. plenice iz eko bombaža s certifikatom, so bombažne plenice izvrstna izbira. Lahko so barvne ali v naravni barvi. Ker pri klasičnem sušenju bombažna vlakna precej otrdijo, priporočamo bombažne plenice vsaj občasno delno posušiti v sušilnem stroju, ki jih zmehča.

Če pa boste sušili izključno klasično na zraku, bodo bambusove pleničke ostale bistveno mehkejše. So pa tudi trpežnejše oz. imajo bistveno daljšo življenjsko dobo ob bombažnih plenic.

Nebeljeno blago je surovo, bele pa so obarvane z belo barvo.
Pri nebeljenih so madeži, če ostanejo po pranju, manj opazni. Nebeljene pa so tudi bolj ekološke.

V veljavi so spodaj navedeni kriteriji za predelavo in proizvodnjo:

V vseh stopnjah obdelave mora biti ekološko pridelan tekstil ločen od proizvodnje konvencionalnega tekstila (to mora biti jasno identificirano).
Dodatek kemičnih sredstev (npr. barvil, stabilizatorjev in proizvodnih kemikalij ) mora biti odmerjen, snovi pa morajo ustrezati zahtevam glede toksičnosti in bio razgradljivosti.
Popolna je prepoved dodajanja kritičnih dodatkov npr. strupenih težkih kovin, formaldehida in gensko spremenjenih sestavin.
Predpisane so omejitve za dodatke (ne smejo vsebovati PVC-ja, niklja ali kroma, plastičnih elementov ali intarzije).
Odpadna voda iz predelovalnih postopkov se mora prečistiti v čistilnih napravah.
Vsi predelovalci morajo izpolnjevati socialne standarde (predpisane z ILO normami).
Sistem za zagotavljanje kakovost

GOTS preverja stopnjo kakovosti z dvojnim načinom, in sicer z inšpekcijami na kraju proizvodnje in s testiranjem proizvodov na ostanke nedovoljenih sestavin.

Ocenjuje se celotna predelovalna veriga.

Vsi pridelovalci in predelovalci v verigi (od semena do obleke, vključno z uvozom in izvozom) gredo čez ciklus letnih inšpekcij.
Tisti, ki certifikat dodeli mora imeti za to uradno dovoljenje.
Testiranje ostankov nedovoljenih sestavin

Orientacijske vrednosti ostankov so določene v standardu.
Proizvajalci z licenco morajo dati svoje vzorce na testiranje, da se naredi ocena kontaminacije vzorcev.
Vzorce vzamejo posebni inšpektorji. Analiza vzorcev se opravi v laboratorijih, ki imajo za to dovoljenje iz strani ISO.
Ključni elementi inšpektorskega pregleda

Praviloma morajo podjetja, ki uveljavljajo GOTS cetrifikat delati v skladu s kriteriji, ki jih standard določa. Pooblaščeni opravljajo določene inšpekcijske metode, ki lahko vključujejo spodaj navedene elemente:

Kvantitativni izračuni pretoka ekoloških proizvodov,
Ocena ločenosti med ekološko in neekološko predelavo ter identifikacijskega sistema,
Preverijo vsa dodajanja kemičnih sredstev med predelavo, od postopkov priprave, barvanja in zaključnih postopkov na podlagi podatkov, ki zagotavljajo varnost,
Inšpekcija preverja tudi ravnanje z odpadno vodo, ki med postopki predelave nastane,
Inšpekcija preveri izpolnjevanje socialnih standardov (opravi zaupne pogovore z zaposlenimi, opravijo fizični pregled proizvodnje in pregledajo vso ustrezno dokumentacijo).
Označevanje izdelkov

Izdelki narejeni in overjeni s strani GOTS so označeni z GOTS uradno oznako. Poleg logotipa GOTS je še oznaka ‘’Organsko’’ (ta oznaka je lahko samo pri izdelkih, ki vsebujejo 95% ali več organskih sestavin in manj kot 5% sintetičnih sestavin).

Vir: http://www.global-standard.org/

Količina urina pri malčkih zna biti resnično velika, vpojnost plenice pa je sčasoma manjša glede na to, koliko se je že obrabilo blago. Vpojnost pleničkam zmanjšajo tudi mehčalci, nekateri pralni praški in kreme za ritko.

Vpojnost je mogoče povečati z dodatnimi vložki. Ob tem pa je dobro opazovati gibljivost otroka.

Res je, da se otroci, ki so poviti v pralne plenice, v povprečju prej poslovijo od njih. Učenje namreč poteka lažje, saj otrok laže poveže tiščanje na potrebo z občutkom spremembe v plenici po opravljeni potrebi. Seveda pa je precej odvisno tudi od posameznega otroka.

Glede časa sušenja je zelo težko reči, saj je ta odvisen od vremena (oz. temperature zraka in vlage), pa tudi od tega, kako močno pralni stroj ožame perilo (priporoča se maksimalno število vrtljajev centrifuge).

Vse plenice, mikroporne prekrivne hlačke se lahko sušijo v sušilnem stroju. Žal pa sušenje v sušilnem stroju zelo skrajša življenjsko dobo plenicam tako kot ostalemu perilu, le da to zaradi pogostosti pranja in sušenja pri plenicah veliko hitreje opazimo.

V sušilnem stroju namreč prihaja do trenja, ki je proti koncu sušenja suho in povzroči veliko obrabo, kar lahko opazimo tudi na filtru ob vratcih sušilnega stroja. To obrabo lahko zmanjšamo, če plenic v sušilnem stroju ne posušimo do konca, temveč jih dosušimo na vrvi (ali radiatorju).

Če ima pralni stroj možnost izbire števila vrtljajev centrifuge, je priporočljivo, da je to maksimalno, saj bolj ožeto perilo v vsakem primeru skrajša čas sušenja. Vsekakor pa tistim, ki imajo (tudi) možnost klasičnega sušenja na vrvi, priporočamo čim več sušenja na ta način. Ne le zaradi ekonomičnosti, temveč tudi ekološkosti, saj sušilni stroj porabi 3,5-krat več električne energije kot pralni stroj!

Življenjska doba plenic je odvisna od izbire blaga (bambusove so trpežnejše od bombažnih), načina vzdrževanja in pogostosti uporabe in je omejena s trpežnostjo blaga. Pri zadostnem številu plenic (20) in sušenju na vrvi plenice povprečno zdržijo obdobje previjanja enega otroka. Bambusove plenice pogosto zdržijo še dlje, medtem ko bombažne lahko tudi samo eno leto uporabe.

Tisti, ki uporabljajo sušilni stroj, imajo običajno manj plenic. Zaradi bistveno večje obrabe, pa tudi hitrejšega kroženja plenic, je po izkušnjah staršev življenjska doba plenic pri polni uporabi od enega do dveh let.

Pranje pri nižji temperaturi (pri 60 °C namesto pri 95 °C) ugodno vpliva na elastičnost všite elastike v plenicah. Uporaba belil s klorom zaradi možnosti okvare vlaken ni dovoljena. Dobro pa se obnese belilo z aktivnim kisikom.

Za plenice Vse v enem in prekrivne hlačke je nujno uporabiti praške brez belil. Belila, še posebej ta s klorom, poškodujejo poliuretansko membrano. Pri pranju tudi ne uporabljajte kisa ter ne sušite tako, da bi sončni žarki sevali na nepremočljivo plast.

Ali uporabljate prašek v trdem stanju? Pogosto se zgodi, da se ta slabše izpira in ostaja v ježkih. Zaradi tega se pore v ženskem (mehkem) delu ježka zapirajo in kaveljčki moškega (grobega) dela ježka ne morejo zagrabiti.
V tem primeru priporočamo raztapljanje praška v raztopini kisa: Za 5 plenic vzamemo približno pol litra alkoholnega kisa za vlaganje in ga vlijemo v manjšo posodo. Dodamo še približno pol litra vode. Odpnemo ježke na krakih in plenico prepognemo po dolžini na polovico. Tako potopimo v pripravljeno mešanico le sprednji in zadnji del plenice oz. vse ježke. Ježke namakamo približno 10 minut, nato jih speremo z vodo (lahko v pralnem stroju) in posušimo. Če so bili ježki močno zapolnjeni s praškom in še ne držijo dobro, še enkrat pripravimo kis in ponovimo postopek.
Z iglo očistimo oba moška (groba) dela ježka na plenicah vseh morebitnih nitk in smeti (muck).

Ne. Poleg tega, da se mehčalec odsvetuje pri pranju vseh oblačil za dojenčka zaradi morebitne alergične reakcije, mehčalec tudi zmanjšuje vpojnost blaga. Namesto mehčalca priporočamo uporabo kisa.

Za mehčanje perila se lahko uporablja tako navaden jabolčni kis kot tudi kis za vlaganje oz. alkoholni kis. Ni pa primeren vinski kis, ker bi lahko pustil barvo na svetlejšem perilu.

Kis se dozira v posodico za mehčalec, nekateri pa ga dozirajo kar v predal za glavno pranje. Količino prilagodite oz. ugotovite s preizkušanjem. Največja količina za alkoholni kis je približno 1 dl.